Boter

Problematika upokojencev in pokojnin je že nekaj časa v ospredju, tudi ob sestavljanju nove vlade. Kljub temu se mi zdi, da se nekatere stvari spregledujejo in sploh ne omenjajo. Karel Erjavec se zdi velik borec za upokojence, pač njegovo volilno telo, bojim pa se, da ne tipa v pravo smer. Verjamem, da je upokojencem z manj kot 500€ pokojnine, težko živeti, da so na pragu revščine ali pod njim in takim bi na nek način bilo treba pomagati. Opozoriti pa moram, da ne vsem, zakaj, nekoliko kasneje. Najslabša možnost bi bila, da bi tisti z večjimi pokojninami prejemali manjše na račun slabših pokojnin. To bi peljalo k uravnilovki in ne v pravo smer. Isto bi bilo, kot če bi rekli, na račun plač zdravnikov, pomagajmo medicinskim sestram in drugemu zdravstvenemu osebju. Treba je vedeti, da so tisti z večjimi pokojninami tudi skozi svoje aktivno obdobje prispevali več kot drugi in zato naj bi bili zdaj kaznovani, al kako. Tudi ne vem kakšen stimilucaija bi bila za bodoče upokojence, tiste z zahtevnejšimi poklici, če bi pokojnine sčasoma izenečevali. Skratka to se mi zdi narobe smer.Druga zamisel je bila, da bi upokojencev, ki prejemajo manj kot 500 €, dali draginjski dodatek enkrat ali dva krat na leto. To se mi zdi rešitev za silo, pri tem pa se pozablja nekaj zelo pomembnega. Veliko morda več tisoč upokojencev je bivših obrtnikov, ki so si denimo s pridnostjo in delom zaslužil kar veliko bogastvo, recimo razni serviserji, mizarji, pleskarji, zidarji, urarji, zlatarji, gostinci ves čas pa minimalno prispevali za pokojninske sklade, zaradi tega pa imajo zdaj majhne in slabe pokojnine. Ravno v zadnjem času sem srečal tri take, ki imajo res slabe pokojnine, vendar so jim te le za žepnino, ker so si bogastvo ustvarili prej. In takim naj bi zdaj dajali nekakšne draginjske dodatke. Verjetno imajo ustrezne službe podatke o gmotnem stanju vsakega, in bi bilo pošteno malo pogledati, kdo je zares upravičen do pomoči. Dajanje draginjskih dodatkov vsem pod 500 € pokojnine bi bilo krivično do drugih, tudi do tistih z malo večjimi pokojninami in živijo dejansko sam od njih.

Letošnje podražitve in inflacija so prizadela vse ne glede na višino pokojnine, Karel Erjavec pa je ob strateških pogovorih verjetno pozabil, da bi bilo letos novembra morali uskladiti vse pokojnine z dvigom življenkih stroškov oz. z rastjo plač aktivnih prebivalcev. Kar nekako pozabilo se je na to. Bojim se, da ga bodo okrog prinesli, ne samo njega aampak tudi upokojence.

Boter

Dva dni pred predsedniškimi volitvami in ozračju, ki vlada, je mogoče predvidevati tudi dogodke v naprej, kaj se bo zgodilo na parlamentarnih volitvah leto obsorej. Več kot očitno je, da tako s predsedniškimi volitvami kot z nekaterimi potezami vlade in njene zakonodaje, desnica doživlja labodji spev. Sprejema take zakone, ki jim ne nasprotuje le opozicija, kar je normalno, ampak stroka, intelektualci, civilna družba, navsezadnje tudi volilci. Poleg tega vladin tim: Janša, Rupel, Grims, Simoniti nastopajo tako arogantno, da motijo celo  dosedanje njihove privržence. Grims, ki nastopa kot udarna pest J.J. s svojimi domišljavimi nastopi največ škoduje samemu predsedniku vlade in desnici. Bil sem eden prvih, ki je komentiral odhod tedanjega nadškofa Rodeta v Rim, da je to velik udarec za levico. Zakaj? Ker je monsinjor tik pred parlamentarnimi volitvami izjavljal take stvari, da so se še krščani križali. Seveda je bila to voda na mlin levici. Vladno koalicijo čakajo težki časi pred parlamentarnimi volitvami 2008. Prestrašena desnica, ki dobesedno leti iz napake v napako, se bo ravno zaradi strahu konsolidirala okli Janše in SDS. S tem bodo  ostale desne stranke SLS ( ki  je že na prejšnjih volitvah komaj presegla volilni prag in še to zaradi Podobnikovega “incidenta” na Dragonji) in NSI  z “bledim” Bajukom, izgubile  še tiste volilce, ki so jim  omogočili  poslansko udobje  v sedanjem  parlamentu.  DESUS -a tudi ne čaka kaj dobrega, saj ves čas komaj dosega volilni prag.  Pol milijona  upokojencev bo večjo perspektivo videla  v levih strankah, saj je recimo napovedano  2 % povečanje pokojnin ob več kot 5% inflaciji, sramotno za upokojensko  stranko.  Delavci bodo šli na cesto, študentje, tudi  upokojenci na lastno pest brez DESUS-a . Povečanje pokojnin za 2%  ob podražitvah vsega, upokojencem pomeni ravno toliko, da si ne morejo privoščiti niti ene  kavice na dan. Skratka lahko se zgodi, da bo zaradi strahu okrepljena SDS z desnimi volilci na eni strani, izgubila vse koalicijske partnerice v naslednjem parlamentu, na drugi strani.  Poleg levice, ki bo verjetno zmagala na prihodnjih volitvah bolj zaradi nespametne in netolerantne politike desnice, bo nekaj nezadovoljnežev več pridobila tudi SNS in Zmago Jelinčič, ki bo kot mojster populističnega odra, že znal potegniti še kakega goloba iz rokava, kot je tisti, Slovenija do Lošinja, mal proti cerkvi in domobrancih, čisto dovolj, da njegova majhna, zato pa bolj glasna četica, uživa poslansko udobje še naslednja štiri leta. Ali je tak predviden potek dogodkov za Slovenijo dober pa je povsem drugo vprašanje. Vse kaže tudi na to, da bo sčasoma dozorela ideja o večinskem volilnem sistemu, saj se že ustvarjata dva bloka eden okrog SDS in Janše in drugi na levici, seveda z okraskom slovenskega Le Pena, ki bo itak pristopil na tisto stran, kjer se bo cedila medica.

Že od vsega začetka mi ni bilo všeč poimenovanje nove politične skupine, društva Zares, ki je nastalo iz opotekajoče LDS. Vse kaže, da bo ime  ZARES ostalo tudi kot naziv nove stranke, ker se pač ne spomnijo boljšega.  Sicer ne gre za vnaprejšnji dvom v resne namene na novo oblikovane politične skupine, saj so v njej kar dobri kadri na, sicer bolj revni kot ne, politični sceni. “Zares” je preveč splošen in raztegljiv pojem, kot so resnica, pravica, humanost, demokracija, strpnost, ki sami po sebi ne pomenijo nič, če to ni življenjska praksa. Zares je tudi preveč strog pojem, v nasprotju s pestrostjo in dinamiko življenja samega. Ali niso navsezadnje tudi kak hec, šala, dovtip, magari tudi neumnost del resničnega življenja, tudi političnega.  Ali ni lahko v kaki šali ali dovtipu tudi veliko resnice. V dobrih humorističnih delih je lahko več resnosti in življenjskosti kot v tako imenovani zaresni  literaturi.

Tako dragi moji zaresneži, nič ni narobe, če nastaja nova stranka, samo ta dežela in njeni državljani trenutno potrebujejo več veselja in nasmeha na obrazih, saj jim nekateri ZARES grenijo življenje. Za konec pa še malo heca, zakaj se nova stranka ne bi imenovala GOLOBICA, a ni lepo ime?

Boter

Prosluli “Kodeks o vedenju in oblačenju” delavcev na RTV je samo nadaljevanje  trendov discipliniranja  zaposlenih, ki traja že  dve leti.  Šikaniranje novinarjev, njihovo prestavljanje  na druga delovna področja, cenzura,  samostojne in prisilne odpovedi delovnega razmerja se vrstijo na tekočem traku. Zaposleni vsi po vrsti tarnajo, da so že dve leti odnosi na RTV nemogoči, napredujejo “biciklisti” in ko dobijo moč, se znašajo nad preostalimi delavci. Na Radiu ni nič boljše. Vrsta dobrih novinarjev je zapustila javni zavod. Zadnje čase kroži tudi šala, da bodo kmalu kipec dečka s piščalko oblekli v spodobna oblačila, češ, da spodbuja pedofilijo.

Boter

Spor za mejo med državama, predvsem na morju, traja že dobrih 15 let. Vsi poskusi za dvostranski sporazum so propadli. Letos vendarle premik, obe strani naj bi se dogovorili, da spor predložijo mednarodnemu sodišči v Haagu. Ena od zahtev Slovenije je tudi, naj bi sodišče upoštevalo načelo pravičnosti. Kakor lepo se sliši, mi je pa ta zahteva postala nekoliko sporna, morda celo škodljiva za Slovenijo. Namreč, vedeti moramo, da so sodišča in sodniki vedno tudi nekoliko samoljubni. In, če ena stran zahteva sojenje po načelu pravičnosti, lahko sodniki in sodišče, ocenijo za vnaprejšnji dvom in omalovaževanje sodišča, češ kaj se gredo ti Slovenci, saj je razumljivo, da sodimo pravično. Vsi pa vemo, da je za enega pravično to, za nekoga pa čisto neki drugega. Po mojem bi bilo boljše predlagati sodišču, naj upošteva zgodovinske okoliščine, ti pa so na strani Slovenije, zajema pa posredno tudi načelo pravičnosti, ki je preveč raztegljiv pojem.

No in ko sem že pri tej temi, ne morem mimo tega, da bi bil lahko problem Piranskega zaliva že zdavnaj rešen, vsaj po besedah enega dobrih poznavalcev takratnih dogajanj. Leta 1992, ko je bila Hrvaška globoko v vojni, praktično pa brez orožja, naj bi Tuđman prepustil Piranski zaliv Sloveniji, če bi le-ta v zameno dala Hrvaški nekaj orožja, ki so bila v skladiščih JA v Sloveniji. Baje je naša stran tako ponudbo zavrnila in orožje zaračunala. Nekaj je bilo o tem že davno sramežljivo napisano tudi v časopisih, vendar sta obe strani iz političnih razlogov take dogovore zanikali.

Pa pustimo to, je že mimo, ampak o načelu pravičnosti bi bilo res treba še enkrat razmisliti.

Boter

Vsak dan smo priča novim in novim podražitvam, inflacija je prerasla vse napovedi. Seveda se to pozna na žepu slehernika, od otrok do starejših. Sindikati že grozijo z generalno stavko delavcev, z upravičeno zahtevo po bolj pošteni delitvi dohodka, skratka za višje plače. DESUS, stranka vladne koalicije, ki naj bi zastopala med drugim tudi interese  upokojencev,  pa je  kar tiho.  Kot, da  podražitve in inflacija ne prizadeneta upokojencev.  Gospodje desusovci , prihodnje leto bodo volitve.

Sedanja vladajoča koalicija še vedno tarna, da ni tretjega TV kanala za prenose sej parlamenta in odborov. Ja g. Grims se sploh ne zaveda , da je to lahko tudi dvorezni meč. Znano je, da običajni ljudje bolj ali manj glorificirajo oblast, vsako, nanjo gledajo, kot nekaj vzvišenega, oblastnike pa kot “nadljudi”, ali saj ljudi posebnega kova. Ko pa enkrat ljudje vidijo nastope teh poslancev v živo, prek ekranov, kmalu ugotovijo, da ne gre za nobene posebne ljudi, še več, marsikdo že v svojem okolju pozna bistveno sposobnejše,  bolj kultivirane  in bolj človeške.  Seveda se med ljudi razširi dvom v oblast, njene posameznike. Verjetna posledica je tudi manjša udeležba na naslednjih volitvah. Živ primer je iz polpretekle zgodovine. Vsemogočna partija, ki je imela vse pod kontrolo, škarje in platno, je veljala med ljudmi za tako rekoč nadnaravno silo. Ko pa so začeli seje CK  ZKJ prenašati po TV, so ljudje počasi dojemali, da to ni to, kar so mislili.  To je bil  hkrati  začetek  konca ZK  in  njenih  najvišjih organov.

Ok, marsikaj bo še šlo v “franže”, bo pa nastalo nekaj novega, kar je tudi prav.

Boter

Včeraj se je začelo jesensko zasedanje parlamenta z vprašanji poslancev vladi. To je priložnost za kritiko opozicije. Prenašala je TV. Kakšen dolgčas, kaj sedanja opozicija res ne premore poslancev, ki bi naslovili na vlado in ministre udarna vprašanja, spričo stanja v družbi. Tako smo pa poslušali anemična vprašanja, brez soli, ministri so z lahkoto odgovarjali, opozicija jih je malodane gladila. Še dobro, da je v parlamentu kak Cvikel, ki kolikor toliko “greni” miren sen ministrom pa tudi opoziciji. Kje so časi, ko je bil v opoziciji J:Janša in njegova ergela, to je ropotala, bobnelo in se odrihalo, z vzrokom al pa ne, proti tedanji vladi in  ministrom. Res je bilo bolj zabavno, vsaj za poslušat in gledat.  Pa še volitve je dobil.

Zdravo svet!

Za začetek in pokušino bi navedel slovenske patriote, ki so veliko naredili za Slovenijo. Mogoče se vam bo zdelo malo čudno, ampak za vsak predlog imam tudi utemeljitev in razlago, ki jo bom podal v naslednjih objavah. Ampak najprej me zanima vaše mnenje. Ne bom posegel daleč v zgodovino, ampak samo v polpreteklo obdobje. Torej:

1. E. Kardelj
2. S. Kavčič
3. M. Kučan
4. J. Drnovšek
5. J. Pučnik
6. I. Bavčar
7. J. Janša
8. J. Vidmar

Kaj menite o predlogu in vrstnem redu (po pomembnosti)? In kdo je za vas največji slovenski patriot?

Boter